Raziskavo izvajata ZRC SAZU, Inštitut za spominske in kulturne študije ter Fakulteta za družbene vede, UL, financira jo ARRS.
Projekt analizira in rekonstruira nastanek novega kulturnega polja ter vznik družbenih in političnih sprememb v 1980-ih letih v Sloveniji.
Pobudniki in prvi protagonisti ustvarjanja novega kulturnega polja so bila nova družbena gibanja in skupine civilne družbe, ki so se opredelile kot »alternativna gibanja«.
To je danes eden bolj zapostavljenih vidikov tistega časa, čeprav je ključnega pomena za razumevanje preobrazbe jugoslavanske republike v samostojno državo.
Fokus
Raziskujemo družbene in kulturne prakse, organizacijske oblike ter družbene in politične idej ter imaginarijealternativnih gibanj v slovenskem in širšem jugoslovanskem okolju ter tudi (vzhodno-) evropskem kontekstu. Pri tem se neizogibno soočamo z obstoječimi zgodovinopisnimi, mitološkimi političnimi interpretacijami demokratizacije Slovenije.
Raziskujemo torej:
- družbene, kulturne in politične prakse alternativnih gibanj 1980-ih, s poudarkom na idejah, teoretskem delu ter dialogu z intelektualno produkcijo v svetu;
- udeležbo slovenskih aktivistov / avtorjev / umetnikov v jugoslovanskih in mednarodnih alternativnih in opozicijskih mrežah;
- proces historizacije in dehistorizacije procesov demokratizacije v Sloveniji
- razmerje med zgodovinjenjem in nacionalizacijo zgodovine »slovenske samostojnosti« ter
- dojemanje opozicijskih praks, arhivov, spominov in življenjskih zgodb protagonistov takratne kulturne opozicije
Raziskovalna vprašanja
- Kateri so ključni dogodki 1980-ih? Kdo so bili osrednji protagonisti? Kateri so bili ključni rezultati?
- Kako prepoznati, rekonstruirati in analizirati okoliščine in pogoje, v katerih se je odvijalo ustvarjanje opozicijskih umetniških praks? Kako razumeti njihovo inovativno vlogo in potencial pri politični preobrazbi v Sloveniji?
- Kako lahko umetnostno in teoretsko produkcijo uporabimo kot zgodovinopisni vir?
- Kaj sestavlja arhive oziroma zbirke protagonistov? Kaj lahko danes iz njih rekonstruiramo? Kako je disidentska zapuščina v osemdesetih letih vključena v sodobni politični in medijski diskurz? Kateri poudarki so izgubljeni, na novo izumljeni, preoblikovani?
Osrednji cilji:
- rekonstrukcija omrežij (ljudje, dogodki, kulturna produkcija),
- kontekstualizacija pomena osebnih arhivov in objavljenih del
- razumevanje kompleksnosti medosebne, družbene in politične dinamike