V članku, objavljenem v reviji Teorija in praksa (let. 61, 2/2024, 407–427), avtorici in avtor na podlagi predpostavke o družbenosti individualnega spominjanja proučujejo spomine dveh generacij na 80. leta: generacije, ki je bila takrat v srednjih letih, in generacije, ki je bila takrat v obdobju različnih faz prehoda v odraslost. To obdobje zadnjih desetih let jugoslovanskega socializma predstavlja čas več divergentnih kriz na različnih družbenih poljih, po drugi strani pa čas simbolne revolucije na polju kulturnih oblik in praks (v obliki t. i. alternativne kulture). Raziskovanje so usmerili na dve širši raziskovalni vprašanji: a) na vprašanje konstituiranja spominske hegemonije pri opredelitvi časa in b) na vprašanje generacijskih razlik v spominskih narativih na ta čas. V članku razpravljajo, kako se v individualnem spominjanju na osemdeseta, torej na čas začetka konca socialističnega projekta, artikulirajo različni elementi hegemonične »opredelitve časa« in v kakšnem morebitnem protislovnem razmerju so ti elementi (na primer nostalgija nasproti hegemonično revizionistični interpretaciji).
Categories